Jamnik osvojen, kdo bo naslednji

Za nami je še eden od uspešnih pohodov, ki jih to leto ne manjka. Tokrat smo se povzpeli na Jamnik, ki si upravičeno zasluži ime "terasa Gorenjske". Daleč naokoli prepoznan greben na eni strani omejuje mogočna lip, ki po ocenah vaščanov in strokovnjakov šteje čez 500 let, na drugi pa cerkev Sv Primoža in Felicijana iz leta 1500. V času turških vpadov je služila kot neutrjena signalna postaja - upravičeno, saj se vidi kamor ti dovolijo oči.
Pot, ki iz Nemilj takoj zavije v tišino gozda, je razgibana a ne pretežka, da je ne bi zmogli vsi.  Vrh smo dosegli že v slabi uri. Tam je seveda sledila obvezna 'mizica pogrni se', polna dobrot, ki smo jih prinesli s sabo. Najhitreje je zmanjkalo zelo okusnega ajdovega kruha z orehi, ki ga je spekla Marjana. Kar sedeli smo in sedeli in klepetali a treba je bilo nazaj.
Niti dobro še nismo začeli hoditi, ko smo se, ob zgoraj omenjeni lipi, srečali z mladimi Indijci in se takoj zapletli v sproščen klepet. Malo je manjkalo, pa bi imeli nove člane, ki bi članarino plačali v rupijah. Šalo na stran - prav prijetno nam je bilo vsem skupaj. Vabilo na pohod je vsebovalo tudi napoved za nabiranje kostanja in tudi tega je bilo dovolj, pa še orehi so ležali vsevprek pa še Franci je na kmetiji dobil celo račja jajca. POPOLN dan smo zaključili z malico v gostišču Na Razpokah.