REKREATUR PoDolenjsko končan

2. ETAPA je ponudila vse, kar je krasilo, in očitno še vedno, kolesarjenje v času Rekreatura. Od 18 ponovitev, vključno z zadnjimi tremi, je ta le enkrat minil brez dežja. In to kakšnega - vedno smo imeli občutek, da je nekdo tam zgoraj pozabil zapreti vodovodni ventil. In tudi tokrat ni bilo čisto nič drugače. Le par kilometrov, iz izhodišča izpred Hotela Otočec, je bilo potrebnih, da se je dež najprej sramežljivo dotikal naših dresov, kaj kmalu pa nas je napadel z vso silovitostjo (beri: lilo je kot iz škafa). A kot vedno nas tudi tokrat premočene kože niso spravile v slabo voljo. Nasprotno - obilo smeha so povzročale besede "kaj vse protideževnega smo pozabili v hotelskih sobah".
Organizatorji smo se družno odločili, da mokri pač ne bomo prevozili celotno traso, zato smo jo skrajšali do najbližjega zavetišča. Ta je bil v Mirni peči kjer smo se, ob obilici dobre volje, pogreli in okrepčali. In zlahka nadaljevali našo pot proti končnemu cilju. No ne ravno zlahka - ena izmed ekip je postala maskota letošnjega Rekreatura, saj so se ji prav v vsaki etapi dogajale naravnost neverjetne nevšečnosti, ki pa smo jih vsakič brez zapletov rešili. 
Na koncu smo, seveda potem, ko smo se posušili, najedli in odžejali, izračunali tudi rezultate in izbrali končno zmagovalko. To je postala ekipa JAPAJADE. Upravičeno! Čeprav...zmagovalci smo bili prav vsi.
Kja naj zapišem za konec? Tako kot davnega 2006, ko je bil za nami prvi Rekreatur, naj tudi tokrat ugotovim - Rekreatura NE moreš opisati, treba ga je DOŽIVETI!